Po kar dolgem ljubljanskem obdobju je padla odločitev, da hočemo nazaj na svež zrak, v ravnico obdano z nežnimi in z gostimi gozdovi poraslimi hribčki, v vasico, ki jo še obdajajo skrbno obdelana polja in kjer še rastejo visokodebelni sadovnjaki in osamljena drevesa ob potoku in kjer še srečamo poleti štorklje in v zimskem času čaplje. Pravijo, da so se v ta naš mir pred kratkim vrnile celo vidre in bobri.
Mama Gabrijela in ati Saša sta želela čisto svojo hiško. S parcelo, ki sta jo kupila pa je prišel še zajeten kos obdelovalne zemlje. Postavila sta rumeno hiško z rdečo streho in kmalu sta vsaka svojo sobo zasedli Enya Krsitina in malce mlajša Maja Olivija. Pridružil se nam je šnavcer Frankie in kasneje še oranžna muca Liza, ki sicer gostuje pri sosedih skupaj z babico in dedijem.
Hm, smo rekli in kaj bomo z obdelovalno zemljo. Pa je prišel na obisk prijatelj Jernej in rekel – posadite aronijo. Baje je zdrava, neobčutljiva in po moje bi pri vas super uspevala. In beseda je meso postala. Posadili smo prvih 100 sadik in čez dve leti še 150 in lansko leto še 120. Letos bo nasad star že 5 let in prve sadike so že lansko poletje obilno rodile.
Še dobro, da je ati farmacevt in se je domislil, da bomo polega soka izdelovali še čaj, pa prašek, liker in sušene jagode. Mama pa je od nekdaj odlična prodajalka in ve kako izdelke lepo pakirati in opremiti – pa še pravo ceno je določila, saj smo praktično do novega leta vso obilno letino razprodali – pa samo Facebook stran smo postavili. Baje bo letina vsako leto večja, zato smo se odločili narediti še spletno stran in spletno trgovino, kako bomo sicer vse prodali?
Zelo smo srečni, ker je ptiči ne marajo, pred srnicami in jeleni, ki pa so nam pojedli nekaj mladih sadik pa smo jo preprosto zaščitili z električnim pastirjem.
Junija jagode pričnejo rdčeti in konec julija počasi dobivajo temno vijolično barvo. Obiranje sledi sredi avgusta.
