Skrivnostno lepotico s temnimi, zdravilnimi plodovi, so poznala in kot čudež življenja cenila že stara indijanska ljudstva. Njene plodove so smatrali kot sadeže, ki podarjajo in ohranjajo življenje samo.
Aronija (Aronia melanocarpa) je vrsta jagodičevja, ki izvira iz severne Amerike, kjer so jo domačini v ljudski medicini uporabljali za zdravljenje prehladov že v daljni preteklosti. Aronija je srednje velik grm z lepimi belimi cvetovi, ki so privlačna paša za čebele in čmrlje. Junija pričnejo jagode počasi rdečeti in v drugi polovici julija postajajo vse bolj temno vijolične barve. V Sloveniji jo obiramo običajno od sredine avgusta naprej.
Raziskave kažejo, da je plod aronije bogat naravni vir antioksidantov. Učinkovitost na tem področju označujemo z ORAC vrednostjo (Oxygen radical Absorbtion Capactiy). Med vsem jagodičevjem ima ravno aronija najvišjo določeno vrednost ORAC in je neprimerno bolj učinkovita od borovnice, brusnice, granatnega jabolka ipd. Običajno dosežemo dnevno priporočeno vrednost vnosa antioksidantov že z cca. 50g svežega ploda. 100 % sok aronije tako velja za enega najmočnejših naravnih antioksidacijskih živil.
Aronijo sicer uvrščamo med zdravilne rastline, vendar lahko rečemo, da je plod predvsem živilo in ne zdravilo. Plodovi aronija so bogati z minerali in vitamini. Pestro mešanico koristnih snovi za telo sestavljajo predvsem: vitamini A, C, nekatere vrste mineralov B in E ter številni makro in mikroelementi: kalcij, magenzij, baker, železo, jod, bor, mangan, kalij, kobalt in moliben. Poudariti velja, da vsebujejo vitamin P, ki je sicer redek in ima pomembno vlogo pri absorbciji vitamina C. Med ostalimi zanimivimi in koristnimi snovmi pa naletimo še na betakoroten. Poudariti moramo, da aronija ne vsebuje maščob in zato velja za nizkokalorično živilo, bogata pa je z vlakninami.
Aronija (Aronia melanocarpa) je vrsta jagodičevja, ki izvira iz severne Amerike, kjer so jo domačini v ljudski medicini uporabljali za zdravljenje prehladov že v daljni preteklosti. Aronija je srednje velik grm z lepimi belimi cvetovi, ki so privlačna paša za čebele in čmrlje. Junija pričnejo jagode počasi rdečeti in v drugi polovici julija postajajo vse bolj temno vijolične barve. V Sloveniji jo obiramo običajno od sredine avgusta naprej.
Raziskave kažejo, da je plod aronije bogat naravni vir antioksidantov. Učinkovitost na tem področju označujemo z ORAC vrednostjo (Oxygen radical Absorbtion Capactiy). Med vsem jagodičevjem ima ravno aronija najvišjo določeno vrednost ORAC in je neprimerno bolj učinkovita od borovnice, brusnice, granatnega jabolka ipd. Običajno dosežemo dnevno priporočeno vrednost vnosa antioksidantov že z cca. 50g svežega ploda. 100 % sok aronije tako velja za enega najmočnejših naravnih antioksidacijskih živil.
Aronijo sicer uvrščamo med zdravilne rastline, vendar lahko rečemo, da je plod predvsem živilo in ne zdravilo. Plodovi aronija so bogati z minerali in vitamini. Pestro mešanico koristnih snovi za telo sestavljajo predvsem: vitamini A, C, nekatere vrste mineralov B in E ter številni makro in mikroelementi: kalcij, magenzij, baker, železo, jod, bor, mangan, kalij, kobalt in moliben. Poudariti velja, da vsebujejo vitamin P, ki je sicer redek in ima pomembno vlogo pri absorbciji vitamina C. Med ostalimi zanimivimi in koristnimi snovmi pa naletimo še na betakoroten. Poudariti moramo, da aronija ne vsebuje maščob in zato velja za nizkokalorično živilo, bogata pa je z vlakninami.
Kot dodatek k jedem lahko uporabljamo sveže plodove, sok, marmelade, prašek in posušene plodove, ki se lahko uporabljajo za pripravo čaja ali kompota. Zanimivi so tudi likerji in žgane pijače, ki jih pripravimo iz plodov aronije. Za čaj lahko uporabimo tudi posušeno listje.
Aronija (Aronia melanocarpa) je vrsta jagodičevja, ki izvira iz severne Amerike, kjer so jo domačini v ljudski medicini uporabljali za zdravljenje prehladov že v daljni preteklosti. Aronija je srednje velik grm z lepimi belimi cvetovi, ki so privlačna paša za čebele in čmrlje. Junija pričnejo jagode počasi rdečeti in v drugi polovici julija postajajo vse bolj temno vijolične barve. V Sloveniji jo obiramo običajno od sredine avgusta naprej.
Vir:
Chokeberries (Aronia melanocarpa) and Their Products as a Possible Means for the Prevention and Treatment of Noncommunicable Diseases and Unfavorable Health Effects Due to Exposure to Xenobiotics; Sylwia Borowska and Malgorzata M. Brzoska – Comprehensive Reviewsin Food Science and Food Safety Vol.15,2016
Aronijo so poimenovali za rastlino bodočnosti, njene plodove pa navajajo kot “supersadje”. Po navadbah strokovnjakov ne more nobena druga rastlina nuditi človeškemu organizmu toliko zaščite, kot ravno aronija.
